
Včeraj sem si v družbi Janje in prijateljev ogledal film Disturbia. Zgleden triler, ki nas opozarja, da imajo tudi serijski morilci svoje sosede. Posebej me je navdušila igra Davida Morsa, ki se je odlično prelevil v vlogo serijskega morilca. Res, da ima gospod Morse »že kar nekaj za sabo« (v filmu The Rock je igral vojaškega dezerterja, v zaporniški drami The Green Mile se je predstavil v vlogi paznika Brutusa Howella, v drami The Indian Runner pa kot Joe Roberts…), vendar me nobena izmed njih ni pritegnila, tako kot ta. Že njegova prisotnost v kadru je bila vznemirjujoča.
Shia Labeouf: Disturbia 2007
Vendar me je ves čas ob gledanju filma spremljal občutek, da sem že vse to nekje videl. In potem sem se spomnil. Seveda, Dvoriščno okno Alfreda Hitchcocka. Podobnosti med obema filmoma bom poizkusil strniti v naslednjih petih točkah.
1.točka: domači pripor
Vloga Kale-a (Shia LaBeouf) v filmu Disturbia je v marsičem podobna liku L. B. Jefferiesa (James Stewart) iz Hitchcockovega Dvoriščnega okna. Oba lika sta primorana preživeti v lastnem domu nekaj mesecev, ne da bi ga zapustila. Kale zaradi hujšega incidenta v šoli, namesto v zaporu, pristane v domačem priporu. Z elektronsko pripravo, ki mu jo kriminalist pritrdi na nogo, se lahko giblje le v mejah svojega doma. Na drugi strani pa si L. B. Jefferies, znani športni fotograf, zaradi nesreče pri fotografiranju na dirkališču zlomi nogo. Zaradi poškodbe pristane na invalidskem vozičku v svojem stanovanju.
2.točka: ženski element
Oba glavna lika, sta seveda povezana z ženskim elementom v filmu. V Dvoriščnem oknu obiskuje fotografa prikupna Lise Carol Fremont (Grace Kelly) v Disturbii pa predstavlja ženski element nova soseda Ashley (Sarah Roemer). Glavna junaka, ki delujta v ozkih mejah svojega stanovanja potrebujeta informacije in povezavo z zunanjim svetom. Obe ženski vlogi tako povežeta glavna akterja z realnim svetom in dodata filmu realno perspektivo. Zaradi pretirane domišljije, kot posledice fizične izolacije, je potrebno Kale-a in L. B. Jefferiesa v določenih trenutkih postaviti na realna tla. To odlično opravita oba ženska lika.
James Stewart: Rear Window, 1954
3.točka: opazovanje
Zamislite si, da bi morali preživeti nekaj časa zaprti v svojem domu. Če si obsojen na življenje med štirimi stenami, je edina povezava z zunanjim svetom opazovanje dogajanja v okolici. In tu se soočimo s pomembno idejo, ki jo najdemo v obeh filmih: opazovati in biti opazovan. Oba glavna junaka z nelagodjem in slabo vestjo opazujeta dogajanje okoli sebe. Zavedata se, da vdirata v svetove drugih ljudi, kar je zanju moralno sporno. Nagrada, vtihotapiti se v življenje drugega človeka, je velika in ju premami na »temno stran«. Situacija se popolnoma spremeni, ko sama postaneta opazovana s strani domnevnega morilca. Suspenz v tem trenutku poveča še dejstvo, da sta v svojem domu ujetnika.
4.točka: iskanje morilca
Tako Kale kot L. B. Jefferies sta prepričana, da sta v svojem opazovanju, med nič hudega slutečimi sosedi našla osebo, ki je nekoga umorila. Kale sumi svojega soseda Mr. Turnerja (David Morse) za umor pogrešane ženske, L. B. Jefferies pa svojega nasproti živečega soseda Thorwalda (Raymond Burr) za umor svoje žene. Kljub nejeveri vseh prisotnih, se izkažejo obtožbe obeh domnevnih morilcev ob koncu filma za točne.
5.točka: soočenje
»In za grehi pride kazen in ta konec bo porazen.« Oba glavna akterja se morata z morilcem ob zaključku filma tudi soočiti. Morilec ni več del gledališča, ki se dogaja pred vrati hiše ampak postane tudi opazovalec, del predstave. Oba lika, ki sta odigrala do sedaj pasivno vlogo, morata zavihati rokave in se po svojih zmožnostih boriti za življenje.
Ključna ideja obeh filmov je, da lahko vlogo opazovalca predstave zelo hitro zamenja aktivno udejstvovanje v predstavi. Samo opazovanje sploh ni mogoče, saj s tem ko predstavo opazuješ postaneš tudi njen sestavni del. Osebno sem še vedno na strani Hitchcocka. Predvsem zaradi nestereotipnih vlog. Disturbio pa priporočam v ogled vsem, ki imate močnejše živce.
LP P